ANNAPURNA I (8091 m, Nepal) – 1991 oktober
Oktobra 1991 je Slavc opravil enega najdrznejših solo vzponov v zgodovini svetovnega alpinizma. Sam in brez kakršnekoli podpore je med 27. oktobrom in 2. novembrom preplezal prvenstveno smer v mogočni zahodni steni Annapurne I. (8091 m), enem najnevarnejših osemtisočakov na svetu. Njegov podvig je še toliko bolj izjemen, ker je bil to praktično solo projekt: bil je edini član odprave na gori, brez vodje Darka Berljaka, saj se ta zaradi vojne na Hrvaškem ni mogel pridružiti odpravi. V Katmanduju je v zgolj treh dneh uredil vse uradne postopke, kar je za nepalske razmere izjemno, in se s skromno ekipo odpravil proti gori. V bazni tabor pod Annapurno I. je prispel 19. oktobra in se po kratki aklimatizaciji na pobočjih Tilicho Peaka odločil izkoristiti redke dni stabilnega vremena.

do višine 7950 m, višina 2600 m, D+, V, 70° /80°, 50°- 60°
Vzpon se je začel 27. oktobra. Prvo noč je bivakiral na višini 5150 metrov, naslednje dni pa je napredoval po ledeno-skalni steni s povprečnim naklonom do 70 stopinj. V petih dneh je dosegel višino 7900 metrov, kjer ga je ustavil orkanski veter. Čeprav mu je do vrha manjkalo manj kot 200 višinskih metrov, se je odločil za sestop – tveganje za smrt ali amputacije je bilo preveliko. Nazaj se je vračal po severni steni gore, uspel je v dveh dneh z enim bivakom. 2. novembra se je popolnoma izčrpan vrnil v prazni bazni tabor; spremljevalci so ga namreč že razglasili za mrtvega in odšli. Dva dni je nepremično ležal v šotoru, nato pa je v enem samem dnevu, kljub snežnemu metežu, prehodil 40 kilometrov dolg sestop do prve vasi.
Njegov prihod so domačini opisali kot prihod duha. Kmalu zatem se je vrnil v Evropo, kjer so mu kljub ozeblinam uspeli rešiti vse prste. S tem vzponom je Slavc postavil mejnik v zgodovini solo alpinizma – brez radio zvez, brez podpore, po prvenstveni smeri v smrtonosni steni. To dejanje ostaja eden največjih podvigov v zgodovini slovenskega in svetovnega plezanja solo podvigov v Himalaji. Pravi pomen njegove odločitve, da se ustavi tik pod vrhom, se razkriva prav v številnih smrtnih žrtvah na Annapurni I.– enega izmed osemtisočakov z najvišjo stopnjo smrtnosti.
-
Darko Berljak – Solo v zahodni steni Anapurne
Imel sem čast, da sem vodil dve odpravi, v katerih je bil Slavc član, ter eno na daljavo – to je bila odprava na zahodno steno Anapurne. Spoznala sva se leto dni prej, pred našo odpravo poleti na Everest, kjer smo imeli velike ambicije, spet povezane s tistim Velikim kuloarjem. V odpravi je bilo precej…
-
Annapurna 1991 – Slavčevo poročilo o solo vzponu
Slavko Svetičič v svojem poročilu za American Alpine Journal (1992) opisuje izjemen solo vzpon po novi smeri v zahodni steni Annapurne I. V štirih dneh je v alpskem slogu dosegel višino približno 7900 metrov, kjer mu je silovit veter preprečil nadaljevanje proti vrhu. Sledil je zahteven sestop po severni strani do baznega tabora, ki so…
-
Zahodna stena Anapurne I (8091 m)
Zahodna stena Annapurne I (8091 m) ima pomembno mesto v zgodovini osvajanja Himalaje, brez dvoma pa je bil najboljši vzpon pretekle sezone prvenstvena smer v njeni zahodni steni, ki jo je slovenski alpinist Slavko Svetičič preplezal od 27. 10. do 2. 11. 1991. Sam vzpon in marsikaj okoli te odprave je bilo dramatično, celo neobičajno…
-
Annapurna I – 30 let legendarnega vzpona
Nedavno so minila tri desetletja od jeseni 1991, ko je v Zahodni steni Anapurne I (8091 m) slovenski alpinist Slavko Svetičič – Slavc v velikem slogu opravil solo prvenstveni vzpon, enega pomembnejših himalajskih podvigov sploh. Slavc je bil naš dober prijatelj in član zagrebških odprav na Mt. Everest po Velikem kuloarju leta 1989 ter na…




