Annapurna 1991 – Slavčevo poročilo o solo vzponu
Slavko Svetičič v svojem poročilu za American Alpine Journal (1992) opisuje izjemen solo vzpon po novi smeri v zahodni steni Annapurne I. V štirih dneh je v alpskem slogu dosegel višino približno 7900 metrov, kjer mu je silovit veter preprečil nadaljevanje proti vrhu. Sledil je zahteven sestop po severni strani do baznega tabora, ki so ga medtem že zapustili.
Izvirni naslov: Annapurna, West Face Solo Attempt
Avtor: Slavko (Miroslav) Svetičič
Vir: American Alpine Journal, letnik 66, 1992, str. 219
Izdajatelj: American Alpine Club, ZDA
Jezik objavljenega besedila: angleščina
Besedilo: Slavčevo osebno poročilo o vzponu v zahodni steni Annapurne I, oktober–november 1991
Izvirna povezava: https://publications.americanalpineclub.org/articles/12199221901/Asia-Nepal-Annapurna-West-Face-Solo-Attempt
Dodatna povezava: AAJ
Slovene:
Anapurna, poskus samostojnega vzpona v zahodni steni
Od 28. do 31. oktobra sem v alpskem slogu sam preplezal novo smer v zahodni steni Anapurne, vendar nisem dosegel vrha. V bazni tabor na višini 4300 metrov sem prispel 19. oktobra, 27. oktobra pa sem bivakiral ob vznožju zahodne stene na višini 5150 metrov.
Do višine 6000 metrov sem sledil Messnerjevi smeri iz leta 1985, nato pa nadaljeval po novi smeri levo od nje. Po bivaku na zgornji planoti na višini 6200 metrov sem plezal po ledu z naklonino 70 stopinj in se soočal s padajočim kamenjem. Po doseženem snežnem grebenu sem ponovno bivakiral na višini 6900 metrov.
Dne 30. oktobra sem se pomaknil levo, v varnejši del stene. Povzpel sem se do višine 7300 metrov, kjer sem se moral zaradi vetra za dve uri ustaviti. Nato sem nadaljeval po zasneženih skalah do višine 7800 metrov, kjer sem bivakiral v ostankih svojega šotora.
Dne 31. oktobra sem dosegel višino 7900 metrov v bližini običajne smeri na vrh, vendar me je veter prisilil, da sem se vrnil na 7800 metrov in tam ponovno bivakiral.
Prvega novembra sem prečil severno steno in sestopil po običajni smeri ter bivakiral na mestu prvega višinskega tabora. V bazni tabor sem se vrnil 2. novembra. Moje osebje je tabor že pospravilo, saj so bili prepričani, da nisem preživel. Kljub temu mi je z dvema ozeblima prstoma na nogah uspelo sestopiti do vasi.
SLAVC SVETIČIČ, Planinska zveza Slovenije
English:
Annapurna, West Face Solo Attempt.
From October 28 to 31, I climbed a new route on the west face of Annapurna solo alpine-style but did not ascend to the summit. I got to Base Camp at 4300 meters on October 19 and bivouacked at the foot of the west face at 5150 meters on October 27.
I followed the 1985 Messner route to 6000 meters and after that climbed a new route to the left of his. After a bivouac at 6200 meters on the upper plateau, I climbed 70° ice and experienced some rockfall. I bivouacked again at 6900 meters after reaching a snow ridge.
On the 30th, I worked left onto a safer part of the face. I climbed to 7300 meters, where I had to halt for two hours because of the wind. I then continued up snow-covered rock to 7800 meters where I bivouacked in what was left of my tent.
On October 31, I got to 7900 meters near to the normal route but was forced back by the wind to bivouac again at 7800 meters.
On November 1, I traversed the north face and descended the normal route and bivouacked at the site of Camp I. I was back in Base Camp on November 2. This had been packed up by my Base-Camp staff, who thought I had not survived, but I managed to walk down to a village on two frost-bitten toes.
SLAVC SVETIČIČ, Planinska zveza Slovenije
Loading Viewer…
