Gore in ljudje – alpinist iz časa, ko so bila merila povsem drugačna
Solo plezalna kariera – intervju (1992)
Darko Berljak o Slavcu
This gallery contains 30 photos.
Imel sem čast, da sem vodil dve odpravi, v katerih je bil Slavc član, ter eno na daljavo – to je bila odprava na zahodno steno Anapurne. Spoznala sva se leto dni prej, pred našo odpravo poleti na Everest, kjer … Continue reading
Milan Romih o Slavcu
This gallery contains 19 photos.
Spoznal sem ga, ko sem plezal s prijateljem v Paklenici: na tretjem sidrišču sem varoval, ko je naenkrat nekaj prišumelo in je Slavc prisoliral mimo z enim preprostim »zdravo, zdravo«. Začela sva pogovor, skadila cigareto, potem smo se skupaj spustili pod steno in od tistega dne naprej smo začeli tkati prijateljsko vez, ki je postajala vedno močnejša – ne samo z mano, ampak tudi z ostalimi Štajerci, z Danijem, Acetom, Dušom, Frančkom, Matjažem, tako da je Slavko na Štajersko pogosto prihajal ne samo zaradi plezanja, ampak tudi zaradi druženja. Continue reading
Peter Podgornik o Slavcu
This gallery contains 57 photos.
Ko smo se z Slavkom Svetičičem – Slavcem srečali kje v hribih, je skoraj vedno rekel: »Pubi, grema v griče.« Zanj je bilo »it v griče« vse: ali je šel po ravnini, v klanec, plezat severno ali južno steno – … Continue reading
Spominski dogodek ob 30. obletnici
This gallery contains 14 photos.
V nedeljo, 22. junija je v Šebreljah potekal spominski dogodek ob 30 letnici smrti Slavca Svetičiča, ki ga je s pomočjo lokalnih sponzorjev organiziralo Turistično društvo Šebrelje skupaj s Slavčevimi svojci. Na okrogli mizi so sodelovali alpinisti, ki so Slavca … Continue reading
Zahodna stena Anapurne I (8091 m)
This gallery contains 3 photos.
DARKO BERLJAK, Zagreb Zahodna stena Annapurne I (8091 m) ima pomembno mesto v zgodovini osvajanja Himalaje, brez dvoma pa je bil najboljši vzpon pretekle sezone prvenstvena smer v njeni zahodni steni, ki jo je slovenski alpinist Slavko Svetičič preplezal od … Continue reading
ANAPURNA I – 30 LET LEGENDARNEGA VZPONA
This gallery contains 21 photos.
Nedavno so minila tri desetletja od jeseni 1991, ko je v Zahodni steni Anapurne I (8091 m) slovenski alpinist Slavko Svetičič – Slavc v velikem slogu opravil solo prvenstveni vzpon, enega pomembnejših himalajskih podvigov sploh. Slavc je bil naš dober … Continue reading
Milan Romih – SKOZI TRAVE OBLAKOV
This gallery contains 38 photos.
V Slovenski Bistrici – sreda 27.11.2019 je potekala predstavitev druge knjige (roman) Milana Romiha – SKOZI TRAVE OBLAKOV, ki jo posvetil Slavcu in Damču 📙📚📖 Druga predstavitev bo v Cankarjevem Domu – Ljubljana [robo-gallery id=”738″]
Bivouac Slavko Svetičič – Slavc
This gallery contains 6 photos.
Finally it’s done. Thanx to all, and l think we spend some nice time together anyway. We decided for the name of the bivouac. Its The Bivouac Slavka Svetičiča – Slavca. He deserve this at least. He was, and stil … Continue reading
Slavc je bil pogumen samoten bojevnik
Junija je minilo 20 let, odkar je pod Gasherbrumom v Himalaji omahnil eden naših največjih alpinistov Slavko Svetličič – Slavc. Spomine nanj so v sredo zvečer, na pobudo idrijske knjižnice, obudili njegovi kolegi alpinisti in vodje odprav po svetovnih gorstvih. … Continue reading
Spominski večer za Slavka Svetičiča
This gallery contains 1 photos.
Prispeval Peter Mikša Zanimiv in lepo obiskan dogodek v Idriji. Slavko Svetičič – Slavc (1958-1995) je bil v osemdesetih in devetdesetih letih eden naših najboljših alpinistov (v takrat izjemno močni in uspešni generaciji). Od leta 1978 je nanizal preko … Continue reading
Svetičič je bil v svetovnem vrhu
V Šebreljah na Cerkljanskem so domačini s foto in video projekcijami ter s srečanjem plezalcev obeležili 20-letnico smrti izjemnega vaščana Slavka Svetičiča, ki je preminil v Himalaji.
Slavka Svetičiča je PZS proglasila za alpinista leta 1992.
Slavka Svetičiča je PZS proglasila za alpinista leta 1992. Foto: Arhiv Slavka Svetičiča
Foto: Arhiv Slavka Svetičiča
Slavka Svetičiča je PZS proglasila za alpinista leta 1992. Foto: Arhiv Slavka Svetičiča
ŠEBRELJE > V začetku junija je minilo 20 let od zadnjega vzpona vrhunskega alpinista – himalajca ter pionirja slovenskih solo vzponov v alpskem slogu čez najtežje stene, Šebreljca Slavka Svetičiča. Njemu v spomin se je v organizaciji domačega turističnega in športnega društva ter ob sodelovanju Slavčeve družine v klubu Texas v Šebreljah zbralo več kot 70 ljudi. Ob fotografskih in video posnetkih njegovih dosežkov, ki jih je pripravil sodelavec Primorskih novic in Svetičičev nečak Jure Batagelj (uredil je tudi alpinistovo spominsko spletno stran www.slavko-sveticic.com), so spomine nanj obujali vrhunski alpinisti 90-tih let prejšnjega stoletja, njegovi soplezalci – Peter Podgornik, Milan Romih, Silvo Karo in Danilo Tič.
Slavko Svetičič (sicer član AO Idrija) je, komaj 37-leten, preminil 7100 metrov visoko pod pakistansko goro Gasherbrum IV, kjer je ostal ujet v dolgotrajnem slabem vremenu in plazovih. Dve leti po tragediji so ga našli alpinisti ponovljene in okrepljene korejske odprave, s katero je na svoji zadnji poti naskakoval omenjeni vrh.
Slavko Svetičič je bil sicer po pisanju domačih in tujih alpinističnih revij plezalec svetovnega formata v svojem času. V letih od 1985 do 1995 je sam in v alpskem slogu ter v zimskih razmerah, kar je bila tedaj še redkost, preplezal nekaj izjemno težkih in tudi prvenstvenih smeri v osrednjih Alpah (Mrtvaški prt v Grandes Jorasses, smer Harlin v severni steni Eigerja …), na Novi Zelandiji (Mount Cook) v Andih (francoska smer v Aconcagui, slovenska v Huascaranu) in v Himalaji. Skupno je v karieri, ki se je začela pri 17 letih, zbral kar 460 prvenstvenih vzponov.
V Himalaji je bil Slavko član odprav na K2 na Makalu in na Everest. Vrhunec je doživel na Anapurni 1. Leta 1992 je sam alpsko preplezal prvenstveno 2600 metrsko smer v zahodni steni, kar je bil tedaj dosežek svetovnih razsežnosti. Začinil ga je še s čudežnim preživetjem v snežnem viharju, ko se je, po tem, ko so ga spremljevalci že odpisali in odšli, sam prebil do najbližje vasi. PZS ga je proglasila za alpinista leta 1992, dobil pa je tudi Bloudkovo plaketo. Na Anapurni je novo smer poskušal splezati že naslednje leto, a ga je zajel plaz in mu poškodoval hrbtenico. Leta 1994 je ponovno ekstremno plezal v centralnih Alpah, pred 20 leti pa je v slabem vremenu našel prerani grob v prvenstveni smeri zahodne stene 7925 metrov visokega Gašerbruma 4. IM
Izšla je Biografija
SVETIČIČ , Miroslav – Slavc
Kraj delovanja: Slovenija , J Amerika , Evropa , Azija , Nova Zelandija
Prvih deset let svojega življenja je alpinist Slavc Svetičič živel na Vojskem, v najvišje ležeči vasi na Primorskem (1083 n.v.), kjer je oče Gregor služboval kot gozdar, mati Matilda Vojska pa je bila gospodinja. Tam je začel hoditi v šolo in ker se je družina s štirimi otroki leta 1968 preselila v Šebrelje, je osemletko končal v Cerknem. Šolanje je nadaljeval na poklicni kovinarski šoli v Teznem pri Mariboru, dokončal pa v Novi Gorici leta 1977. Istega leta se je zaposlil v tovarni ETA v Cerknem, kjer je delal kot orodjar do leta 1984, ko se je začel profesionalno ukvarjati z alpinizmom. Že leto prej (1983) je vstopil v vrhunski športni razred pri Športni zvezi Slovenije. Odtlej se je preživljal s priložnostnimi višinskimi deli, saj mu njegov način življenja in zastavljeni cilji niso ponujali drugačne možnosti.
Njegova alpinistična pot se je začela po dveletnem tečaju, ki ga je obiskoval leta 1977, ga predčasno zaključil in bil že naslednje leto sprejet med alpiniste. Opravil je preko 1200 alpinističnih vzponov, smeri so bile mnogokrat prvenstvene, in se loteval najzahtevnejših in najvišjih svetovnih sten, za katere je bil specialist. Znan je bil po zahtevnih solo vzponih, pogosto je plezal neverjetne serije v enem ali nekaj dneh. Ukvarjal se je tudi s plezanjem na zaledenelih slapovih.
Stroka ga uvršča med najvidnejše alpiniste vseh časov. Legendarni so njegovi vzponi v francoskih Alpah; smer Manitua v Grandes Jorasses; v Andih; v južni steni Aconcague, smer Sončna linija in v Anapurni. Prav tu je v zahodni steni leta 1991 na alpski način sam preplezal izjemno zahtevno prvenstveno smer, kar velja za enega največjih svetovnih alpinističnih dosežkov vseh časov. Plezal je v El Capitanu, Cerro Torreju, Aconcagui, perujskih in bolivijskih Andih, na Novi Zelandiji in bil član odprav na osemtisočake: Yalung Kang, K 2, Mount Everest in Anapurna.
V slovenskem prostoru je preplezal vse najpomembnejše smeri v Alpah, mnoge prvenstveno.
Skupaj z Milanom Černilogarjem je napisal plezalni vodnik Zadnja Trenta, ki je izšel leta 1984.
Njegov zadnji vzpon je bil pomladi leta 1995 na Gascherbrum IV. Čez dve leti (1997) je na višini 7100 metrov korejska odprava odkrila njegovo truplo in ga pustila počivati v Himalaji.
O Slavcu in njegovih vzponih so poročali vsi pomembni svetovni športni časopisi.
Za vzpon v Cerro Torreju je leta 1986 prejel Bloudkovo nagrado Občine Idrija. Leta 1992 so ga razglasili za najboljšega slovenskega alpinista. Prejel je tudi Bloudkovo plaketo (1993) in bil uvrščen v zbiranje sredstev v akciji Podarim-dobim. Posmrtno je bil nagrajen z najvišjim priznanjem Občine Cerkno – Bevkovo nagrado leta 1995.
Pomembnejši dosežki:
1981 – Aconcagua (6964 m), Francoska smer
1983 – Peru, pet vzponov v šesttisočakih (med njimi tri prvenstvene smeri)
1984 – Grandes Jorasses, Materhorn in Eiger: tri zadnje probleme Alp prepleza v šestih dneh
– El Capitan (severna Amerika) : Spleza 1000 m visoko steno z oceno A4.
1985 – Udeleži se odprave na Yalung Kang (8505m), prvi pristop s severa.
– V Peruju opravi šest kvalitetnih vzponov v šesttisočakih
– V Cerro Torre (Argentina) je splezal novo smer v vzhodni steni
1988 -Aconcagua. Spleza dve novi smeri v 3000 m visoki južni steni
– Udeleži se odprave na K 2 (8611 m) v Pakistanu.
1989 -Udeleži se odprave na Mt. Everest.
1990 – ponovitev Harlinove smeri v Eigerju pozimi
– Spleza trinajst smeri na Novi Zelandiji v pogorju Mt. Cook, od tega tri prvenstveno.
– dve ponovitvi v severni steni Grandes Jorasses
– Je član prve zimske odprave na Anapurno (8091 m).
1991 – Solo spleza novo smer v severni steni Grandes Jorasses. Premagal je 1200 m visoko
granitno steno na 4200.
– na Anapurni sam spleza novo smer v njeni zahodni steni.
1993 -Pleza v južni steni Anapurne, kjer ga zasuje plaz.
1994 -V severni steni Grandes Jorasses ponovi najtežjo ledeno smer.
1995 – Gascherbrum. Njegov zadnji vzpon.
Literatura
Leskovec, I. Slavko Svetičič. Idrijski razgledi, 1995, let. XL, str. 159
Škarja, T. Slavcu v spomin. Idrijski razgledi, 1995, let. XL, str. 160
Podobnik, J. Spoštovani svojci, Šebreljčani, prijatelji Slavka Svetičiča. Idrijski razgledi, 1995, let. XL, str. 161
Ustni vir: Jure Batagelj
Danila Zaletel
Slavko’s Footprints
This gallery contains 1 photos.
Šebrelje 06.06.2015 – 20:00h Turistično Društvo Šebrelje Na toplo junijsko soboto smo se v Šebreljah zbrali v klubu Texas ob prav posebni priložnosti. Mineva namreč dvajset let odkar je šebreljski alpinist Slavko Svetičič za vedno zapisal svoje ime v stene … Continue reading
ANAPURNA – GORA PREIZKUŠENJ
Anapurna je gora preizkušenj. Na njej so se kalila in preizkušala velika imena svetovnega alpinizma. Slovence je privlačila od samih začetkov našega himalaizma – na njej je temelje že leta 1969 postavila odprava pod vodstvom Aleša Kunaverja, uspehe je v njenem skalovju dosegla odprava pod taktirko Staneta Belaka, želel si je je Nejc Zaplotnik, kot velika želja, skoraj obsesija, pa se je zasidrala v Slavka Svetičiča. Ta se je pod njeno vznožje vračal, na njej doživljal svoje velike vzpone in padce. A Anapurna se Slovencem vse do leta 1995 ni vdala. 29. aprila 1995 pa sta končno na njenem vrhu stala brata Karničar. S tem trenutkom smo Slovenci sklenili krog vseh osvojenih osemtisočakov. Uspeh bratov je bil popoln, saj sta se z njenega vrha spustila s smučmi in s tem postavila nov mejnik svetovnega himalaizma. Poleg njiju je v tej odpravi zablestel tudi Tomaž Humar, ki ga je kot nekoč Slavka ta gora na neki način priklenila nase. Tudi on se je k njej še vrnil in poklonila mu je njegov zadnji uspeh.
Slavko Sveticic cut version:
BOFF – Bovec 2014
Slavčeve sledi
Drugo leto bo minilo 20 let od kar je Slavc pod Gašherbrumom IV končal svojo pot. Marsikdo med mlajšo generacijo ne ve kdo je bil takrat najboljši na sceni, svetovni da ne bo pomote. Jure nam bo predstavil svoje delo, ki zajema arhiviranje, skeniranje, pisanje in še kaj. S svojo predanostjo skrbi da je Slavko primerno predstavljen tudi tistim, ki ga šele spoznavajo in ga imajo sedaj priliko spoznati preko medija, ki ga takrat še ni bilo…
Vrnitev odpisanega Slavca
Slovenskemu vrhunskemu alpinistu Slavku Svetičiču – Slavcu je bila sreča čudežno mila vsaj dvakrat. Prvič leta 1991, ko je sam na alpski način preplezal izjemno zahtevno prvenstveno smer v zahodni steni Anapurne I. Gre za enega največjih svetovnih alpinističnih dosežkov vseh časov. Zaradi orkanskega vetra se je vrhu odpovedal in počasi sestopal v dolino. V baznem taboru in v Sloveniji so vsi težko čakali na novice, vendar jih ni bilo. Po osmih dneh so ga Nepalci, ki so ga spremljali do vznožja, in vse druge odprave odpisali ter zapustili bazni tabor. A Slavc se je skozi snežne viharje vrnil tako v bazo kot nazaj v civilizacijo.
05.08.2014, Tina Horvat – Jana (št. 31, izid: 5. 8. 2014)
Anapurna – Boginja žetve
Anapurna je eden najbolj znanih himalajskih vrhov. Glavni vrh sega 8091 metrov visoko. (Viki Grošelj) Sedem let je imela Anapurna I pred Slovenci mir, leta 1990 pa so tvorili jedro mednarodne odprave, ki jo je vodil Hrvat Darko Berljak. Imeli … Continue reading
Upcoming Korean Dokumentary “We Were There”
“We Were There” (2013)
Directed by June Park
With Yoo Hak-jae,…
Synopsis
In 1995, the expedition team of upcoming Korean Alpine Club was headed for Pakistan to climb Gasherbrum 4. While hard working preparing for the new route, there has arrived another expedition to the base camp for the same summit. In the center of that Slovene expedition was ‘Slavko Svetičič’ with the goal of solo climbing Gasherbrum 4. During the base camp stay these two expeditions from different countries help each other and build friendship.During climbing to reach the top, the upcoming Korean expedition was last to see Slavko climbing up. After that there was no more radio contact with Slavko, he was lost.After Slavko went missing, the upcoming Korean expedition made a copper plate in memory of him and offered memorial ceremony on the mountain. Since bad weather continued, also upcoming Korean expedition has failed to reach the summit on that year.Two years later, in 1997, the upcoming Korean expedition again challenged the Gasherbrum 4. At the end of the strenuous efforts, they finally reached the summit with the new route called “upcoming Korean Direct”. During descent at 7,200 altitude they came across the body of Slavko revealed by melting snow.They took some rope cut from Slavko as a keepsake for his family, and this same rope could be a help for the expedition in one dangerous situation on their way down the mountain.
Release date in Korea : 2013/07/18
Beta Magazine #3 – slap Boka
This gallery contains 1 photos.
Boka, Temperatura, WI 6+, X, 130 m, 2 h, Prv. – Slavko Svetičič-Slavc in Silvij Černilogar (5.1.1993) Silvij černilogar Povem samo zato, ker imam čast do Slavca, če ne jaz nimam sam sebe za… Če ne bi bilo Slavca, boljše, … Continue reading
Ritratti di Grandi Alpinisti: Slavko Svetičič
1990, Eiger, versante Nord. In centro alla parete parte verso il cielo la Direttissima Harlin, una via dura, complessa, pericolosa, come tutte del resto su questo cumulo di detriti di 1800 metri.
Sono passati più di 50 anni dalla prima salita di questa parete e 30 dalla prima invernale. La Direttissima è lì, tentata qualche volta, ma sempre nella bella (per quanto possibile sull’E…iger) stagione, fino al gennaio del 1990, quando spunta sulla cima un ragazzo, da solo, semi sconosciuto, di circa trent’anni.
E’ sloveno, jugoslavo si diceva allora, ed è partito appena 27 ore prima (per capirci, l’apertura della via aveva richiesto un mese, in stile himalayano!). Questa notizia fa il giro del mondo e fa conoscere il nome del ragazzo: Slavko Svetičič.
Da allora e per una manciata d’anni, Slavko Svetičič diventa uno di quei punti di riferimento al quale, se sei un alpinista da misto impegnativo, ti devi rifare, perché è lui a spostare un po’ più in là quel limite che passa stretto stretto tra due linee, quella del successo mondiale e quella del non ritorno a casa. Questo perché le sue salite sono così, dure, complesse, pericolose (proprio come la Harlin) e solitarie.
Già, lui saliva da solo. Un altro gigante dell’alpinismo, Peter Podgornik, lo chiama “Lupo Solitario”. Nello stesso periodo della Harlin, sale, sempre ancorato al suo stile, anche la Mc Intyre, la Bonatti-Vaucher (VI+, A2, 70/80°, 1100m) e la Rolling Stones alle Grandes Jorasses e la parete NE del Grand Pilier d’Angle sul Bianco. E’ anche l’anno di uno dei suoi capolavori, Manitua, allo Sperone Croz.
Nato in un piccolo paese su un altipiano delle Alpi Giulie, cresce tra lavori e fatiche ed a 17 scopre l’arrampicata nelle pareti vicino casa. E’ amore istantaneo e da allora ogni sforzo, ogni ora di lavoro, anche il più umile, serve solo a mettere da parte qualche moneta per la prossima avventura in montagna. Nel 1984 riesce a viaggiare in Yosemite e abbandona il lavoro in officina per diventare manutentore di strade di montagna, poi gestore di rifugio, poi sorvegliante su una pista da sci; tutto per poter poi viaggiare, esplorare, arrampicare.
E’ un cultore dell’allenamento, corre e scala tutti i giorni. Già da qualche anno Svetičič scala in solitaria, in particolare sulle Alpi Giulie e le Dolomiti, le montagne di casa. Verso la fine degli anni ’80, dopo la spedizione jugoslava dell’87 sul K2, si concentra sull’Aconcagua.
Nel 1988 sale Linea del Sole. Durante l’ascesa, un sasso colpisce gravemente la mano dell’amico Milan Romih che scende a valle. Slavko invece prosegue, sale gli ultimi 1000 metri della via ed il giorno seguente ridiscende per la Via Francese.
Qualche anno dopo tenta in solitaria la parete Ovest dell’Annapurna, in parte per una nuova via dopo aver abbandonato la Messner ma dopo giorni in parete in condizioni estreme è costretto a ridiscendere. In mezzo trova anche il tempo per dedicarsi al Cerro Torre con la Direttissima all’Inferno (vedi Salite Leggendarie).
La sua attività spazia fino alla Nuova Zelanda, con splendide salite su ghiaccio sul Monte Cook, sul Tasman e sull’Aspiring, talvolta da solo, talvolte con Peter Dikson.
Il 13 gennaio 1995, dopo 460 vie nuove aperte e 1200 ascensioni, parte per una spedizione visionaria: la salita in stile alpino di una via nuova sulla Ovest del Gasherbrum IV.
Slavko Svetičič è ancora là. Scala e scala anche se non davanti ai nostri occhi. Un mostro di talento, audacia e coraggio, ha posto le basi per un nuovo livello di alpinismo, livello ancora oggi da raggiungere, talvolta anche solo da affiancare, da superare sarà difficile, molto difficile…
Insieme a Silvo Karo, Franček Knez, Janez Jeglič, Pavle Kozjek, Peter Podgornik e Tomo Cesen, fa parte di quella corazzata che era il gruppo di jugoslavi che tra l’80 ed il ’90 insegnavano al mondo come si faceva alpinismo. Ora alcuni di loro ci hanno lasciato per altre montagne e pareti che per ora noi qui possiamo solo immaginare, ma il loro nome e ciò che hanno fatto sarà ricordato per sempre.
Il 2-2-1989 ripete in solitaria invernale la Lomasti al Piccolo Mangart di Coritenza nello stesso stile del primo salitore , il primo ( e forse l’ unico ) a salire in giornata quella parete d’ inverno.
See more at: Link
Slavko Svetičič v korejskem filmu
Torek, 10. april 2012, ob 09:41, Franci Savenc
Povezava do članka z fotografijo
Tone Škarja: V Cankarjevem domu te dni poteka festival korejskega sodobnega filma Nasmeh Koreje.
Med enajstimi celovečernimi filmi je bil v soboto, 7. aprila, prikazan tudi dokumentarni alpinistični film BILI SMO TAM režiserja June Parka. Za nas je posebej zanimiv, ker je vsebinsko poudarjeno posvečen Slavku Svetičiču. Korejska odprava se je leta 1995 srečala s slovensko, pravzaprav s Slavkom Svetičičem, ki je nameraval sam preplezati prvenstveno smer po zahodni steni na Gašerbrum 4 (7925 m), organizatorjem odprave Tomažem Jamnikom ter dvema spremljevalnima trekerjema. Znano je, da je Svetičiča sredi stene doletelo slabo vreme in ga prikovalo na čakanje, vendar je po kakih dveh dneh tam tudi umrl. Od takrat naprej je na gori gospodarilo slabo vreme in tudi Korejcem preprečilo vzpon po klasični smeri na vrh. Korejci so pomagali v dolino za snežno slepoto obolelemu slovenskemu trekerju, pomagali pa tudi namestiti spominsko obeležje Slavcu in uredili simbolični grob z okvirjem iz kamenčkov in cvetjem. V filmu vidimo prvo srečanje, pomoč trekerju, Slavca pri plezanju že visoko v steni in komemoracijo, predvsem pa ves prvi del prežema spoštovanje Slavčevega načrta, njegovih sposobnosti in resnična žalost ob izgubi »brata v orožju«. Veličasten in ganljiv del filma!
Dve leti kasneje se je močna korejska odprava lotila predvidene Svetičičeve smeri na klasičen način. Po mnogih težavah s plazovi, podrtimi tabori in sneženjem so končno dosegli vrh, ob vračanju pa na višini 7200 m naleteli na Slavčevo truplo. Pustili so ga tam, skoraj povsem zasutega v snegu, eden od plezalcev pa si je za dokaz in spomin odrezal kos Slavčeve vrvi. Ta mu je pri vračanju rešila življenje, ko je obvisel na njej. Sploh so ves čas imeli in čutili Slavca kot angela, ki bdi nad njimi.
Film se konča s spominom na člana te korejske odprave, ki je umrl za višinsko boleznijo v severni steni komaj šest tisoč metrov visoke Perilapče nad Gokijem. Lep film o tovarištvu, alpinističnem bratstvu, veličastni borbi z goro in za nas o zadnjih dnevih Slavka Svetičiča. Korejci so ocenili, da bi steno zmogel, če ga ne bi zapustila sreča.
Film so si ogledali vsi Slavčevi najožji sorodniki, nekaj njegovih alpinističnih prijateljev – med njimi Aco Pepevnik in Milan Romih – ter drugi. Ganjenost je bila očitna, pa hvaležnost Korejcem tudi. Lepo bi bilo, ko bi TV Slovenija film odkupila in tako omogočila širšemu krogu obuditi spomin na velikega slovenskega alpinista Slavka Svetičiča.
Tone Škarja
BILI SMO TAM (WE WERE THERE)
This gallery contains 2 photos.
Režija: June Park Sodobni korejski film 2012, 87′, DigiBeta Dokumentarni film osvetljuje zakulisje korejske plezalske ekspedicije, ki se je leta 1995 v Pakistanu srečala s slovenskim alpinistom Slavkom Svetičičem. Ekipa korejskih plezalcev je želela preplezati smer Gasherbrum 4, tako imenovano … Continue reading
Vimeo Video
Od 26/03 do 19/03/2010 Sébastien Ratel Bohin okun in Cedric so v Périllat Manitu (VII +, A3 + 1100m), Grandes Jorasses v CROZ Spur. Solo pot odprl slovenski Slavko Sveticic od 8 do 10 julija 1991. Millet GMHM partner. Hvala, da Yan Giezendanner za vreme.
Youtube Video
Everest 1989 The Great Couloir Route
Everest 1989, Chomulungma 1989, The Great Couloir Route, NW Face, Leader, Darko Berljak, Doctor, Dubravko Marković.
The maximum height 7900 m was reached by Franc Pepevnik Aco.
Members: E. Alikalfić, Z Anić, M. Bago, V. Barišić, D. Baruškin, D. Butković, K. Crnić, D. Dular, N. Fantov, J. Ferluga, Ž. Gobec, T. Ilakovac, J. Kirigin, B. Kovačević, N. Kurtalj, B. Mokos, B. Papeš, D. Petrin, M. Saletto, B. Šeparivić, Janez Benkovič, Marjan Kregar, Franc Pepevnik Aco, Milan Romih, Slavko Svetičič, Danilo Tič.
Tomaž Humar Daulagiri I, 8167m
PRISPEVEK RTV SLO1 – TOMAŽ HUMAR DAULAGIRI I, 8167m
Slavko Svetičič opravil imeniten solo vzpon – Vihar mu je preprečil pot na vrh.
Himalaja slovenskih fantov (in deklet) grob
ALPINISTIČNE NESREČE
Značilna je zgodba dveh vrhunskih slovenskih alpinistov, Slavka Svetičiča, Frančka Kneza in njegove žene Andreje. Septembra 1993 so se odpravili pod Anapurno. Franček in Slavko sta nameravala preplezati južno steno tega osemtisočaka. Najprej je dobro kazalo. Opravila sta nekaj aklimatizacijskih vzponov, potem pa so Kneza začele obhajati slabosti in težka občutja; kot da hi ga telo začelo opozarjati, da mu ne more več slediti. Po nekaj dneh mučnega tehtanja se je odločil za dejanje, ki včsih zahteva več moči kot vzpon: za umik. Odtlej ni več šel v Himalajo. Tvegal je kot da konec svoje alpinistične legende. Slavko Svetičič se je na tisti odpravi ponesrečil in tudi ni dosegel cilja. Ze dobrega pol leta pozneje je izginil med sestopanjem vrha Gašerbruma IV v Karakorumu. Njegovo truplo so našli čez eno leto. Verjetno je umrl iz istega razloga kot Jeglič.
“Biti izobčenec, smrkavec, sirota, biti vrhunski športnik in biti pisatelj.”
RAZMIŠLJANJA IN ZAPISKI SLAVKA SVETIČIČA
Z dovoljenjem njegovih domočih objavljamo razmišljanja in zopiske plezalskega mojstra Slovka Svetičiča, ki je lanskega junija izginil med samotnim vzponom na Gošerbrum IV v Karakorumu. Zahvaljujemo se družini Svetičič in Mileni Šifrer.
Najvišji slovenski grob
Alpinisti iz Južne Koreje so jiulija letos na višini 7100 metrov na pobočjih skoraj osemtisočmetrske himalajske gore Gašerbrum IV našli truplo pred dvema letoma pogrešanega Slavka Svetičiča – Takrat je po zahodni steni sam hotel preplezati na vrh te gore – Korejci so slovenskim gornikom sporočili uradno novico o najdbi na svetovnem srečanju planinskih organizacij v Kranjski Gori
Peter Mežnar – prvi ki je preplezal južno steno himalajske Nampe
Alpinist Doma
TOLMIN – Minuli konec tedna se je po 55 dneh v Himalaji domov vrnila slovenska alpinistična odprava, ki je v Nepalu prvenstveno osvojila tri vrhove. Njen član je bil tudi plezalec Posoškega alpinističnega odseka iz Tolmina, Peter Mežnar, ki je skupaj z Maticem Joštom po prvenstveni jutni steni prišel na vrh 6755 metrov visoke Nampe. Smer sta plezalca poimenovala Jagodna polja in jo posvetila v Himalaji preminulemu cerkljanskemu alpinistu Slavku Svetičiču. V nakloninah med 65 in 85 stopinj sta sredi nenehne nevarnosti plazov plezala 39 ur, dve noči pa sta v peklenskem mrazu prebila brez šotora na prostem. Mežnarju so pri financiranju odprave v domačih krajih pomagali PO in SZ Tolmin, Klub tolminskih študentov, Tehno mat, Treking šport in Alpkomerc.
Štiri noči v ledu
Štiriindvajsetletni alpinistični inštruktor Peter Mežnar iz l Žabč pri Tolminu je novembra prispeval pomembno poglavje k slovenski mednarodni zgodovini vzponov v Himalaji. Član Posoškega alpinističnega odseka je skupaj s celjskim soplezalcem Maticem Joštom kot prvi Zemljan premagal 2000 metrov visoko južno steno 6755 metrov visokega vrha Nampa v doslej še malo ‘obdelanem’ zahodnem Nepalu. Prvenstveno smer je poimenoval Jagodna polja in jo posvetil lani v Himalaji preminulemu vrhunskemu cerkljanskemu alpinistu Slavcu Svetičiču. (I.M.)
In Memoriam
Prepadne stene, mogočni vrhovi tisoče let nemo bedijo nad gomazenjem človeških mravelj v dolinah. Človeške stiske, spori, pohlep in žalost jih ne dosežejo, ne prebudi jih niti veselje in radosti drobnih človeskih bitij. Pa vendar ti kamniti velikani učijo ljudi živeti! Učijo jih spoznavati življenje, krepijo jim voljo, telesno moč, v njih budijo estetske čute in ljubezen do drugih ljudi, in ravno zaradi teh stvari, Slavc, si jih imel ti tako rad…
Cilj ni na vrhu, cilj je v dolini
KJE SO VZROKI ZA VSE POGOSTEJŠE NESREČE V GORAH -ŽRTVE SO TUDI MED VRHUNSKIMI ALPINISTI
Zadnji od slovenskih vrhunskih alpinistov, ki je izginil vHimalaji, je Slavko Svetičič
Tomaž Jamnik je iz Pakistana sporočil, da je slovenski alpinist Slavko Svetičič 20. junija izginil pri poskusu samostojnega vzpona po zahodni steni Gašerbruma 4. Njegovi spremljevalci in člani korejske odprave so naslednje dni, kadar je vreme dopuščalo, opazovali steno in greben, 26. junija celo s helikopterjem, vendar brez uspeha. Zaradi narave gore ter padavin in plazov so izgubili upanje, da je Slavko Svetičič še živ oziroma da bi ga lahko še našli…
Izginil je brez sledu
Štiričlanska slovenska alpinistična odprava se vrača brez Slavka Svetičiča
Devetnajstega maja letos se je v Pakistan odpravila stiričlanska alpinistična odprava, ki si je za cilj izbrala prvenstveni solo vzpon prek zahodne stene 7.925 metrov visokega Gasherbruma IV. Dvajsetega junija pa je Tomaž Jamnik, organizacijski vodja odprave, sporočil iz Pakistana: »Pri poizkusu samostojnega vzpona po zahodni steni Gashenbruma IV je izginil Slavko Svetičič.«