Slavc Svetičič je splezal Extreme Dream v Walkerju
Franci Savenc je julija 1994 v Delu podrobno predstavil Slavčev prvi solo vzpon po izjemno zahtevni ledeni smeri Extreme Dream v severni steni Grandes Jorasses. Članek vsebuje Slavčevo neposredno pripoved o plezanju, težavnem sestopu in poznejšem skupnem vzponu z Ivanom Ghirardinijem.
Izvirni naslov: Slavc Svetičič je splezal Extreme Dream v Walkerju
Avtor: Franci Savenc
Vir: Delo, rubrika Alpinistične novice, št. 27/1994
Datum objave: ponedeljek, 4. julij 1994
Digitalni arhiv: https://gore-ljudje.net/novosti/alpinisticne-novice-27-1994/
Naš doslej tehnično najzahtevnejši ledni vzpon – Šele druga ponovitev, a prva solo – Za novo smer v Jorassih z Ghirardinijem nista več imela razmer
»Devetega junija sem se odpravil od doma,« je začel svojo pripoved Miroslav Svetičič, slovenski alpinistični srenji bolj znan kot Slavc. »Pierre Gourda, ki mi redno poroča o razmerah v gorah nad Chamonixom, mi je namreč namignil, da so razmere zelo ugodne in tega nikakor nisem hotel zamuditi. Kot glavni cilj letošnje sezone sem si namreč zadal ponovitev znane smeri Extreme Dream v severni steni Jorassov.«
Ob prihodu v Chamonix se je Svetičič najprej malo »razgibal« v plezališčih tam okoli, vmes pa proučeval vremensko napoved. In 11. junija se mu je zazdelo, da je napočil čas. »Najbolj sem bil zadovoljen s temperaturami, na štiri tisoč metrih je bilo minus deset, skoraj brez vetra in brez popoldanskih pooblačitev. Kaj si bi lahko želel boljšega!?«
Odpravil se je na ledenik Argentiere in dva dni kasneje vstopil v Severni steber Aiguille di Triolet. Za 800 m visoko smer z oceno V+, 75 stopinj, ki so jo prvič preplezali (H. Bachli, H. R. Horisberger, C. Jager in M. Marchal) sicer že 7. avgusta 1967, je potreboval nekaj manj kot pet ur. V prvi polovici smeri je bilo plezanje v ledu, višje, kjer gre smer levo od Contaminijeve, pa je tudi nekaj mest kombinacije – led in skala. Popoldne je sestopil do bivaka Leschaux, pod severno ostenje Grandes Jorasses.
Potem je čakal, ob tem pa natančno proučeval steno nad seboj in poslušal vremenske napovedi. 15. junija je bil z vsem zadovoljen. Uro po polnoči je z zelo lahkim nahrbtnikom, pravzaprav le z malico in najnujnejšo opremo – 50 m 9 mm vrvi, pet skalnih klinov in dva ledna vijaka – zapustil bivak. Gazi do Walkerjevega stebra namreč ni bilo in vdiralo se je do kolen.
»Malo višje so razmere postale idealne in spodnje snežišče je bilo hitro za menoj. Potem je prišlo na vrsto prvih tristo metrov smeri, ki zna biti zelo delikatno.« Ocena 90/85 stopinj, zgornja meja šeste stopnje. Najtežje mesto je bilo kombinirano z oceno VI+, 90 stopinj. »Moral sem prek skalnega previsa, nad katerim je navpičen trideset metrski navpičen slap, pod njim pa je bil napihan sneg. Najtežje kar sem doslej kadarkoli sploh poskusil!«
Višje je bilo nekoliko lažje, naklonina ledu tja do 80 stopinj. Potem se Extrem Dream pridruži Angleški smeri (McIntyre), toda le za kratek – tehničen – raztežaj. Potem zavije levo, v osrednji del Walkerjevega stebra. Pod tretjim lediščem je še okoli 250 m dolg ozebnik z naklonino do 90 stopinj. »Prvi del je bil kar v redu, lepo zalit z ledom, višje pa ga je zmanjkalo, le tu in tam je bilo malo pršiča. To se nikakor ne ujema z opisom smeri!? Mestoma je bilo tudi več kot šeste stopnje, skala pa zelo slaba.«
Toda tudi ta ozebnik je srečno zmogel in dva raztežaja pod robom stene dosegel Cassinovo smer po stebru. Da pa je izplezal, je moral preluknjati še snežno opast. Ob dveh popoldan je bil končno na vrhu. Po najtežji ledni smeri tega predela, s tem pa tudi Evrope in slej ko prej tudi sveta. Ocena seveda ni kar tako in je težko dokazljiva, izoblikovala pa se je postopoma – že pred leti – v tujem tisku. Morda bi sicer veljalo upoštevati še katerega od »Gabarroujevih ozebnikov« npr. katerega od tistih v Petit Jorasses, ki jih je preplezal s Fredom Vimalom, kaj več pa najbrž že ne.
Za zaokrožitev informacije o smeri Extreme Dream še podatek o avtorstvu: 29. in 30. decembra 1987 sta jo preplezala Jean Mark Boivin in Gerard Vionnet-Fausset, ponovila pa doslej le poljska naveza Fluder – Golab (šele) 30. avgusta lani.
Sestopiti je hotel po Lastovičjem grebenu, ker je na vsak način želel nazaj v bivak Leschaux. Toda že po sto metrih je ugotovil, da je zaradi globokega snega prevelika nevarnost plazov. Vrnil se je nazaj na vrh in sestopil na italijansko stran. Sledilo je dolgo prečenje pod južnim ostenjem Jorassov, kjer se mu je vdiralo tudi do pasu. Šele ko se je že začelo temniti, se je začel vzpenjati proti Col Jorasses. Smer po desnem slapu, ki si jo je izbral, v vodniku nima imena, ocenjena pa je s VI, 85/50 stopinj. »Zelo delikatna zadeva, k sreči pa so težave razporejene v dolžini stotih metrov. Ob polnoči sem bil končno v bivaku na sedlu.«
S tem bi bilo njegovo bivanje v Chamonixu zaključeno, če ga znani Ivano Ghirardini, katerega gost je bil tokrat (sicer pa je dobil za odhod v Francijo podporo Komisije za alpinizem PZS, izkazalo pa se je tudi podjetje MAP Trade iz Slovenske Bistrice), ne bi povabil »na prvenstveno«. 23. junija sta vstopila v desni del stene Grandes Jorasses, v vpadnici med med Pointe Marguerite (4066 m) in Pointe Young (3996 m). Toda ker je čez noč je prišlo do otoplitve, sta se morala »zadovoljiti« z vzponom v območju Poljske smeri, začinjenim z novo varianto; ocena TD, 800 m, 12 h.
Čeprav je v ostenju Grandes Jorasses sedaj že prek trideset smeri (med njimi tudi štiri naše), je v njem še vedno precej možnosti.
Svetičič bo najkasneje sredi meseca spet v Chamonixu. Povabili so ga namreč, da poglobljeno predstavi izbor svojih dosežkov. Kaj taka predstavitev v alpinistični Meki pomeni – za njega osebno, pa tudi za naš alpinizem in ves slovenski šport – pa najbrž ni potrebno razlagati.
Skica: GRANDES JORASSES – POINT WALKER (4208 m) – Močneje je označena Extrem Dream, tehnično najzahtevnejša ledna smer. Levo je označen vstop v Klasično (Cassinovo) smer, desno pa je McInteryrejeva in vstop v Japonski ozebnik, ki pa vodi že na sosednji vrh, Pointe Whymper (4184 m). Levo (nad Linceulom, Mrtvaškim prtom) se greben spušča na Col des Hirondelles.
Loading Viewer…
