Slavčev vrt – korejska zgodba o Gasherbrumu IV
Korejski režiser in pisatelj Park Jun-gi v knjigi Bili smo tam (2013) opisuje odpravi na Gasherbrum IV v letih 1995 in 1997 ter posebno prijateljstvo s Slavkom Svetičičem. Zgodba razkriva, kako so korejski alpinisti ohranili spomin nanj, uredili simbolični Slavčev vrt in dve leti pozneje našli njegove posmrtne ostanke.
Izvirni naslov: 우리는 그곳에 있었다 (Bili smo tam)
Podnaslov: 히말라야에 새긴 영혼, 코리안 다이렉트 (Duša, zapisana v Himalaji – Korean Direct)
Avtor: Park Jun-gi (박준기)
Založba: Kkumgyeol (꿈결), Južna Koreja
Datum izdaje: 24. julij 2013
Obseg: 288 strani
ISBN: 9788998400064
Jezik izvirnika: korejščina
Besedilo: povzetek knjige na podlagi javno dostopnih virov
Knjiga: https://www.yes24.com/product/goods/9282213
Elektronska izdaja: https://series.naver.com/ebook/detail.series?productNo=1231641
Dodatni vir: Jae-hag Jung, The West Face of Gasherbrum IV, American Alpine Journal, 1998.
https://publications.americanalpineclub.org/articles/12199804400/The-West-Face-of-Gasherbrum-IV
Leta 2013 je v Južni Koreji izšla knjiga 우리는 그곳에 있었다 (Bili smo tam / “We were there”), v kateri je režiser, fotograf in pisatelj Park Jun-gi predstavil zgodbo korejskih alpinističnih odprav na Gasherbrum IV v letih 1995 in 1997. Toda knjiga ni zgolj pripoved o enem najzahtevnejših himalajskih vzponov. Pomemben del je posvečen slovenskemu alpinistu Slavku Svetičiču, njegovemu zadnjemu poskusu v zahodni steni Gasherbruma IV ter prijateljstvu, ki se je med njim in korejskimi alpinisti spletlo pod goro.
Junija 1995 je korejska odprava pod vodstvom Cho Sung-daeja prispela pod Gasherbrum IV, kjer je nameravala opraviti zahteven vzpon. V istem času je bil tam tudi Slavc, ki se je pripravljal na samostojni prvenstveni vzpon po osrednjem delu zahodne stene. Po založnikovi predstavitvi knjige je njegov načrt med člani dvanajstčlanske korejske odprave vzbujal veliko občudovanje. V njem so prepoznali izjemno sposobnega alpinista, ki se je nameraval sam lotiti smeri, kakršno so dotlej neuspešno poskušale preplezati številčno močnejše odprave.
Korejski alpinisti so Slavca med vzponom tudi posneli. Njihova kamera je z razdalje ujela osamljenega plezalca v ogromni zahodni steni. Posnetek je pozneje dobil poseben pomen, saj je postal eden zadnjih znanih filmskih zapisov Slavca med njegovim zadnjim vzponom. Ko je izginila radijska zveza, so se razmere na gori vse bolj zaostrovale. Korejska odprava je sodelovala tudi pri iskanju, pri čemer je po založnikovem opisu pomagala rešiti slovenskega člana odprave, ki je med poskusom iskanja zašel v težave.
Ko je postalo jasno, da Slavca ni mogoče najti, so mu korejski alpinisti namenili posebno slovo. Na območju, kjer so med skalami opazili cvetje, so uredili simbolično spominsko mesto, ki so ga poimenovali Slavčev vrt. V njegovo čast so namestili tudi spominsko ploščo in pripravili slovesnost. S tem so počastili alpinista, čigar pogum in plezalne sposobnosti so nanje naredili izjemen vtis.
Dve leti pozneje, leta 1997, se je korejska odprava vrnila na Gasherbrum IV. Tokrat se je lotila osrednjega dela zahodne stene in po dolgotrajnem ter izredno zahtevnem vzponu preplezala novo smer, pozneje poimenovano Korean Direct. Med sestopom je alpinist Yoo Hak-jae na višini približno 7000 metrov naletel na Slavčeve posmrtne ostanke. Po dveh letih negotovosti je bilo končno jasno, kje je Slavc ostal.
Korejci so s seboj vzeli del njegove plezalne vrvi kot dokaz o odkritju in spomin za družino. Po pripovedi, predstavljeni v knjigi, je ta vrv med nadaljnjim sestopom dobila še nepričakovano vlogo. Ko je bila ena izmed njihovih nameščenih vrvi poškodovana zaradi padajočega kamenja, so si lahko pomagali prav z delom Slavčeve vrvi. Po založnikovih navedbah je bil del vrvi pozneje predan Slavčevi družini, del pa je ostal v hrambi korejskega alpinističnega kluba.
Posebnost knjige je tudi njen nastanek. Park Jun-gi je z zgodbo korejske odprave prišel v stik leta 1997, ko mu je Cho Sung-dae zaupal filmske in videoposnetke odprave. Gradivo je želel urediti v dokumentarni film, vendar je projekt zaradi finančnih težav za več let obstal. Šele mnogo pozneje je nastal film We Were There, ki so ga leta 2013 predvajali tudi v korejskih kinematografih.
Med pripravo filma je Park Jun-gi obiskal tudi Slovenijo in spoznal Slavčevo družino. Po založnikovem opisu mu je srečanje s Slavčevo materjo pomagalo bolje razumeti njegovo življenje, odločitve in predanost alpinizmu. Tako je zgodba korejskih odprav postala tudi zgodba o slovenskem alpinistu, ki je v oddaljenem Karakorumu pustil globok vtis na ljudi, s katerimi je delil le kratek del svoje življenjske poti.
Knjiga Bili smo tam zato predstavlja pomemben vir za razumevanje zadnjega poglavja Slavčeve alpinistične poti. Ne opisuje le njegovega izginotja, temveč tudi odnos korejskih alpinistov do njega, njihovo spoštovanje njegovega poskusa in način, kako so ohranili spomin nanj še dolgo po dogodkih leta 1995.
Besedilo je pripravljeno na podlagi javno dostopne predstavitve knjige, njenega kazala in odlomkov ter poročila korejske odprave v American Alpine Journal. Ne predstavlja prevoda celotne knjige.
