Poškodovani alpinist Slavko Svetičič v mariborski bolnišnici
SVETIČIČ Z ZLOMLJENIM DRUGIM VRATNIM VRETENCEM NEPRIČAKOVANO PRISPEL V DOMOVINO Z LETALOM ADRIE IN SE TAKO NA BRNIKU »IZOGNIL« NOVINARJEM
Poškodovani alpinist Slavko Svetičič v mariborski bolnišnici
SVETIČIČ Z ZLOMLJENIM DRUGIM VRATNIM VRETENCEM NEPRIČAKOVANO PRISPEL V DOMOVINO Z LETALOM ADRIE IN SE TAKO NA BRNIKU »IZOGNIL« NOVINARJEM
V ponedeljek se odpravlja na Anapurno I, himalajski osemtisočak, kjer slovenska noga se ni stala, odprava s Frančkom Knezom in Slavkom Svetličičem
LJUBLJANA -Anapurna je bila leta 1950 (govorimo 0 Anapurni I. visoki 8091 metrov, najvišjem vrhu Anapurne) prvi osemtisočak, na katerega so splezali alpinisti, hkrati pa je edini osemtisočak na katerem slovenski alpinisti še niso bili. Osvojitev znamenitega vrha K2 je bil zadnji podvig Slovencev, lani pa je prav južna stena Anapurne -ki je tudi tokrat cilj odprave Anapurna ’93 – za slovensko odpravo, ki jo je vodil Tone Škarja. ostala neosvojen izziv.
Slavko Svetičič opravil imeniten solo vzpon – Vihar mu je preprečil pot na vrh
Slavko Svetičič sam preplezal prvenstveno smer v severni steni Grandes Jorasses -V Peru
LJUBLJANA -V dneh od 7. do 9. t. m. je Slavko Svetičič sam preplezal prvenstveno smer v severni steni Grandes Jorasses. Gre za veliko monolitno steno v levem boku stebra Pointe Croz, zadnji veliki problem celotnega ostenja.
Že prejšnji dan je znosil opremo v vznozje stene, vstopil pa je 7. julija ob 8. uri zjutraj. D o večera je splezal štiri raztežaje z oceno 6c in A2 ter bivakiral na ozki polički. Naslednji dan je zmogel sedem raztežajev z oceno 6c in A3 ter bivakiral v viseči mreži. Za tretji dan mu je ostal še najtežji raztežaj (A3 +) do raza stebra, kjer je pustil odvečno opremo in splezal po klasični Petersovi smeri na vrh. Po njej je tudi sestopil v vznožje. Celotna stena je visoka 1200m, Svetičičeva prvenstvena smer Manitua pa obsega spodnjih 700m s splošno oceno Vll+ A3 v skali ter 70° v ledu. Manolitna stena je podobna severni steni EI Capitan, le da je zaradi nadmorske višine in lege zahtevnejša. Vendar je smer zelo lepa in logična, sodi Svetičič. Svetičičev uspeh je zelo pritegnil francoske medije, saj gre gotovo za letošnje največje alpinistično dejanje v francoskih Alpah. O podvigu je obširno poročal časopis Le Dauphine, televizia v Grenoblu in radio. V radijskem intervjuju je moral Svetčič najmanj toliko kot 0 svojem vzponu pojasnjevati prizadevanje Slovenije za samostojnost. Iz Chamonixa b0 Svetičič odpotoval v Peru, kjer naj bi v Andih preplezal vsaj dve prvenstveni smeri . Znano je da je glavni cilj njegove letošnje sezone zahodna stena Anapume v nepalski Himalaji. (T.Š.)
Tudi letos opravljeno dolgo prečenje vrhov Črna prst – Vršič v Julijskih Alpah
IDRIJA – Zimska grebenska prečenja že od nekdaj veljajo za preskus vzdržljivosti in volje. Toda medtem ko je bilo tako prečenje Kamniških ali Savinjskih Alp opravljeno že večkrat in je trasa bolj ali manj jasna, v Julijskih Alpah še nobena naveza ni v celoti uresničila načrta.
Letos sta poskusila Peter Poljanec in Slavko Svetličič, Člana AO Idrija. 1.t.m. sta se povzpela na Črno prst in še isti dan prečila do Vogla. Drugi dan sta opravila še prečenje vrhov do Vrh Škrli in se ustavila na Komni. V ponedeljek sta le s pomočjo kompasa ter specialke »zadela« Kal in po grebenih nadaljevala prek Špičja do Prehodavcev. Naslednji dan je bilo spet odlično vreme in prek Triglava in čez Plemenice sta dosegla Luknjo. Tu so jim tovariši pripravili hrano (imela sta namreč precej lahke nahrbtnike, da sta lahko kar najhitreje napredovala in tudi varovala sta se le na najbolj izpostavljenih mestih) in sredo sta predvidela bolj za počitek. Prek Bovškega Gamsovca sta prečila le do koče pri Kriških jezerih. Potem sta imela spet bolj meglen dan in zato težave pri sestopu z Razorja, ko pa sta se vzpenjala na Prisojnik (mimo Zadnjega okna), pa sta se celo izgubila in prvikrat sta morala bivakirati na prostem. V petek pa se je spet zjasnilo in zlahka sta prišla na Vršič. Žal pa se je potem čez noč vreme dokončno pokvarilo. Zapadlo je pol metra snega in zaradi nevarnosti plazov sta se umaknila v dolino.
Po povratku domov sta izračunala, da sta v dneh od 1. do 7. t.m. v skupno 54 urah opravila kar 11.400 m vzponov in sestopov.
F.S.
http://www.gore-ljudje.net/novosti/89606/ prečenje KSA
http://www.gore-ljudje.net/objava/93793/ prečenje JUL