GRANDES JORASSES (4208 m, Francija) – 1991 julij
Med 7. in 9. julijem 1991 je Slavc opravil enega najodmevnejših vzponov svojega časa – solo prvenstveni vzpon v severni steni Grandes Jorasses, mogočne gore v masivu Mont Blanca. Smer je poimenoval »Manitua« v spomin prijatelju, ki je umrl v isti steni leto prej. Poteka po okoli 1200 metrov visoki granitni steni po Crozovem stebru, enem najzahtevnejših delov tega alpskega velikana (tehnična ocena je VI+ / A3 (spodnji del ocenjen kot VII+A3) z do 70° ledu).

Vzpon je opravil povsem sam. S sabo je nosil vse potrebno: vrvi, kladiva, kline, hrano, visečo mrežo in spalno vrečo. Plezanje je potekalo v izjemno zahtevnem terenu, kjer so se menjavali strmi skalni odseki, ledeni prehodi in psihološko naporni previsi. Prvi večer je bivakiral na ozki polici, naslednjo noč pa visel v mreži pod previsom. Tretji dan je premagal še najtežje raztežaje, dosegel greben in nato nadaljeval proti vrhu. Pri vzponu je zavrtal več 8-mm svedrovcev, vključno enega na zadnjem, kritičnem raztežaju. To kaže na izjemno premišljenost in prilagodljivost – opremil je smer, a ohranil njen samostojen, solo značaj.
Slavc je z vzponom dokazal vrhunsko tehnično znanje, fizično pripravljenost in psihično moč, ki je potrebna za večdnevno plezanje v popolni samoti. Vzpon je mednarodno odmeval – francoski alpinistični krogi so ga razglasili za najpomembnejši vzpon leta v francoskih Alpah, poročali so tudi številni mediji. Manitua ni bila le tehnični dosežek – bila je izraz njegove filozofije: iskanje čistega, samostojnega stika z goro, brez odvečne pomoči in kompromisov.
Smer je bila ponovljena drugič v zgodovini šele februarja 2008, ko so jo v zimskih razmerah preplezali Francoz Benoit Drouillat, Pascal Ducroz in Vanessa François. Tudi ta ponovitev je zahtevala odločen in izjemno psihično in tehnično pripravljen pristop, kar kaže, da je Manitua še po letih izziv z vrha alpskega alpinizma.
