Aconcagua – Sprehod skozi zgodovino
Od 18. do 22. februarja 1986 sta na svoji šestmesečni poti po južnoameriških vrhovih preplezala južno steno Milan Romih in Dani Tič, njuna smer pa spada med najtežje v steni. Dve leti kasneje sta prišla pod steno Milan Romih in Slavc Svetičič. Po še nepreplezanem jugozahodnem grebenu 12. januarja preplezata novo smer Sončna linija, ki jo priključita na zahodno smer, po kateri nato sestopi Romih. Svetičič nadaljuje do vrha in nato sestopi (brez vrvi) po Francoski smeri, kar še sedaj velja za izredno dejanje. Čez nekaj tednov sta spet pod steno in preplezata še novo smer Ruleta ter jo na dveh tretjinah stene priključita na Francosko smer, ki poteka nekoliko levo. Zadnje pomembno slovensko dejanje v južni steni Aconcague se je zgodilo konec lanskega leta, ko sta Tomaž Humar in Aleš Koželj med 17. in 21. decembrom preplezala zelo težko prvenstveno smer, ki ju je pripeljala na stranski vrh, od tam pa sta se povzpela še na glavni vrh Aconcague. Sicer pa so se Slovenci s kraljico Andov srečali še velikokrat. Med redkimi smučarskimi spusti z vrha je kot prvemu Slovencu uspelo 3. februarja 2002 Borisu Strmšku po Normalni smeri z direktno varianto, leto kasneje pa je spust z vrha opravil tudi Davo Karničar. Sicer pa so z vrha leteli tudi z jadralnim padalom, hitrostni rekord po Normalni smeri od baze do vrha je slabih pet ur in še bi lahko naštevali. Aconcagua je kot najvišji vrh obeh Amerik seveda izredno popularna gora in kronisti beležijo vse mogoče statistike ter rekorde.
Loading Viewer…
